Kaj je dopust in kako je urejen z zakoni
Dopust ali letni dopust je plačana odsotnost z dela, ki jo ima delavec pravico izkoristiti vsako leto. Dopust delavcu omogoča počitek od dela, sprostitev in regeneracijo.
Pravica do letnega dopusta je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe delavca, starosti delavca in morebitnih dodatnih kriterijev, ki jih določa kolektivna pogodba.
Minimalna dolžina dopusta
Po zakonu ima vsak delavec pravico do najmanj 4 tednov plačanega letnega dopusta, kar znaša 20 delovnih dni, če delavec dela 5 dni v tednu. Delavci, mlajši od 18 let, imajo pravico do najmanj 5 tednov dopusta.
Podaljšanje dopusta
Dolžina letnega dopusta se podaljša glede na delovno dobo, starost in morebitne posebne pogoje dela. Tako imajo delavci:
– z nad 10 let delovne dobe pravico do dodatnih 3 dni dopusta
– z nad 15 let delovne dobe pravico do dodatnih 4 dni dopusta
– z nad 20 let delovne dobe pravico do dodatnih 5 dni dopusta
– starejši od 50 let pravico do dodatnih 3 dni dopusta
– starejši od 55 let pravico do dodatnih 4 dni dopusta
– starejši od 60 let pravico do dodatnih 5 dni dopusta
Dodatne dni dopusta se seštevajo, tako da lahko delavec z dolgo delovno dobo in višjo starostjo doseže kar precejšnje število dodatnih dni letnega dopusta.
Poleg tega pa kolektivne pogodbe za posamezne dejavnosti lahko določajo tudi dodatne kriterije za podaljšanje dopusta, kot so težji delovni pogoji, delo v izmenah ali ponoči ipd.
Kako in kdaj delavec izrabi dopust
Delavec praviloma izrabi dopust v tekočem koledarskem letu. Izjemoma se lahko dopust iz preteklega leta prenese v naslednje leto, če ga delavec iz objektivnih razlogov ni mogel izrabiti.
Delavec mora delodajalca obvestiti o izrabi letnega dopusta najmanj 30 dni pred nastopom dopusta z vlogo za izrabo letnega dopusta. Delodajalec mu mora omogočiti izrabo dopusta, razen če bi odsotnost delavca resno ogrozila delovni proces. V takem primeru se delavec in delodajalec dogovorita za drug termin.
Delavec praviloma izrabi dopust v strnjenem nizu, lahko pa se z delodajalcem dogovori tudi za izrabo dopusta v več delih. Delodajalec mora delavcu omogočiti vsaj 2 tedna strnjenega dopusta v primernem času. Preostanek dopusta se lahko izrabi v več delih, vendar mora biti vsak del dopusta dolg vsaj 1 teden.
Kdaj lahko delodajalec prekine dopust
Delodajalec lahko delavcu prekine že odobreni dopust le v izjemnih primerih in če je delavčeva prisotnost nujno potrebna (naravne nesreče, večja okvara strojev). V tem primeru mora delavcu povrniti stroške, ki so mu nastali zaradi prekinitve dopusta.
Kako se izračuna plačilo za čas dopusta
Delavec ima za čas dopusta pravico do nadomestila plače v višini svoje povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom dopusta. V plačilo za čas dopusta se všteva osnovna plača in vsi stalni dodatki.
Pri izračunu povprečne plače se upošteva dejansko izplačana mesečna plača v zadnjih treh mesecih, brez nadur in drugih občasnih prejemkov.
Če je bil delavec pred dopustom dalj časa odsoten in v zadnjih treh mesecih ni prejemal redne plače, se za izračun upošteva zadnje tri mesece, ko je delavec dejansko delal in prejemal plačo.
Izračun plače za ure dopusta
Za lažji izračun se povprečna mesečna plača preračuna na uro. Tako dobimo urno postavko za plačilo dopusta.
Izračun urne postavke:
Povprečna mesečna plača / (število ur mesečne delovne obveznosti) = urna postavka
Primer:
Povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev: 1.250 €
Mesečna delovna obveznost: 174 ur
Izračun urne postavke:
1.250 € / 174 ur = 7,19 €
Za vsako uro dopusta pripada delavcu 7,19 € plačila.
Kako in kdaj delodajalec obračuna dopust
Delodajalec mora delavcu obračunati in izplačati plačo za čas dopusta ob prvem naslednjem rednem obračunu plače. Tako delavec prejme plačilo za dopust ob prvi plači po vrnitvi z dopusta.
Obračun plače za čas dopusta vsebuje urno postavko in število ur dopusta, pomnoženo s to postavko. Poleg tega se dodajo še dodatki, ki pripadajo delavcu tudi med dopustom, kot so dodatek na delovno dobo, dodatek za stalnost ipd.
Delodajalec mora delavcu ob izplačilu plače izdati tudi pisni obračun plače za čas dopusta, kjer je razviden način izračuna.
Davčne olajšave pri izplačilu dopusta
Izplačilo plače za čas dopusta je oproščeno plačila prispevkov za socialno varnost. Plača se le dohodnina po veljavnih davčnih stopnjah.
Tako ima delavec pri izplačilu dopusta nekoliko višji neto zaslužek.
Posebni primeri obračuna dopusta
Obračun dopusta ob prenehanju zaposlitve
Če delavcu preneha delovno razmerje, mu pripada sorazmerni del letnega dopusta. Za vsak mesec dela v tekočem letu mu pripada 1/12 letnega dopusta.
Če delavec ob prenehanju zaposlitve še ni izrabil dopusta, mu delodajalec izplača ustrezno nadomestilo. Pri tem se upošteva sorazmerni del povprečne plače zadnjih treh mesecev.
Obračun plačila za neizrabljeni dopust ob upokojitvi
Ob odhodu delavca v pokoj mu pripada plačilo za sorazmerni del letnega dopusta v tekočem letu in morebitni preostanek neizrabljenega dopusta iz prejšnjega leta.
Tudi v tem primeru se pri izračunu upošteva povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev. Izplačilo za dopust je oproščeno davkov in prispevkov.
Povzetek ključnih točk
– Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, starosti in določil kolektivne pogodbe
– Delavec izrabi dopust praviloma v tekočem letu v strnjenem nizu ali delih
– Plača za čas dopusta se izračuna iz povprečne plače zadnjih treh mesecev
– Delodajalec obračuna in izplača plačilo za dopust ob prvi naslednji plači po dopustu
– Ob prenehanju zaposlitve ali upokojitvi delavcu pripada plačilo za sorazmerni del letnega dopusta
