Praznovanja so bila nekoč zelo pomemben del življenja Slovencev. Ljudje so se veselili praznikov, saj so pomenili prekinitev vsakdanje rutine in priložnost za druženje ter veseljačenje. V času praznikov so se ljudje oblačili v svoja najboljša oblačila, pripravili posebne jedi in pijačo ter se zabavali ob glasbi in plesu.
V tem članku bomo spoznali, kako so Slovenci nekoč, v preteklih stoletjih, praznovali najpomembnejše praznike. Pogledali bomo, katere šege in navade so spremljale božič, novo leto, veliko noč in še nekatere druge praznike. Videli bomo, da so bila praznovanja tesno povezana s kmečkim letom in ljudskimi verovanji.
Božič
Božič je bil eden najpomembnejših praznikov v letu. Začenjal se je na sveti večer, 24. decembra, in trajal vse do svetih treh kraljev. V tem času je veljalo več prepovedi, na primer prepovedano je bilo mletje in tkanje. Ljudje so verjeli, da na ta dan dobijo živali dar govora, zato so jim dali boljšo hrano.
Koledovanje
V času božiča so po vaseh koledovale skupine fantov in deklet. Hodili so od hiše do hiše, ljudem voščili in peli božične pesmi. Za to so dobivali darove, na primer orehe, suho sadje, potico ali kakšen kovanec. Nekateri koledniki so bili preoblečeni v živalske kožuhe in maske.
Postavljanje jaslic
Ljudje so si v izbi, glavnem bivalnem prostoru, postavljali jaslice. V kot so postavili zaboje in desko, nanjo položili slamo ter postavili figurice svete družine, pastirjev, angelčkov in živali. Jaslice so postavljali na sveti večer in so stale vse do svečnice.
Novo leto
Novo leto ni imelo takega pomena kot danes. Ponekod po Sloveniji so na novo leto hodili na obisk sorodniki in sosede, drugje pa so ta dan delali kot vsak drug dan. Zvečer so se zbrali vaščani, predvsem fantje in možje, ter hodili od hiše do hiše. Gospodarjem so voščili srečno novo leto ter peli in godli. Za voščilo so dobili jajca, klobase, vino in žganje.
Kurentovanje
V času pusta pred postom so ponekod po Sloveniji prirejali kurentovanja. Fantje so se preoblekli v kožuh kurenta, nadeli maske z rogovi ter z zvonci in biči preganjali zimo. Hodili so od vasi do vasi in s svojim ropotanjem prebujali naravo. Za nagrado so dobivali jajca, meso, žganje in denar.
Velika noč
Velika noč je praznik, ki je zaznamoval prehod iz zime v pomlad. V času posta so se ljudje vzdržali mesne hrane, uživali so predvsem ribe, zelenjavo in kašo. Na veliki petek so po vaseh nosili Kristusov križ, na veliko soboto so svetili velikonočni ogenj, v nedeljo pa so ljudje odhajali k maši in blagoslavljat velikonočna jedila.
Pirhi
V času velike noči so pekli posebne pletenice iz kvašenega testa, imenovane pirhi ali šelmboki. Ponekod so jih nosili k maši, da so jih duhovniki blagoslovili. Z njimi so nato darovali sorodnike in vaščane. Verjeli so, da imajo blagoslovljeni pirhi čudežno moč in prinašajo zdravje ter srečo.
Tekmovanje v valjanju pirhov
Na velikonočni ponedeljek so fantje prirejali tekmovanja v valjanju pirhov. Zbirali so se na travnikih ali pa kar sredi vasi in tekmovali, kdo bo najdlje zvaljal pobarvan trdi kruhek. Zmagovalci so dobili potico ali kakšno drugo nagrado.
Jurjevanje
Na god sv. Jurija, 23. aprila, je potekal prvi spomladanski pašni dan, ko so živino prvič gnali na pašo. Ta dan so fantje in dekleta kurili kresove, skakali čez ogenj in se veselili ob glasbi. Pastirji so na pašnike prinesli butaro vina in pripravili pogostitev. Verjeli so, da ogenj in dim odganjata nadloge, kot so kače in miši.
Iskanje jurjevih ključev
Mlada dekleta so v zgodnjih jutranjih urah odhajala v gozdove nabirat zdravilna zelišča in iskat jurjeve ključe. To naj bi bile posebne zelene rastline s cvetovi v obliki ključavnic, ki naj bi jih varoval sv. Jurij. Dekleta so verjela, da bodo tista, ki bodo našla jurjeve ključe, do jeseni dobile ženina.
Martinovanje
Martinovo, god sv. Martina 11. novembra, je bil praznik v čast novega vina in koline. Na ta dan so stiskali mošt, ga preizkušali in se veselili ob mladem vinu. Ponekod so klali prašiča ali gosko in pripravili martinovo pojedino s pečenko, zeljem in mlinci. Imeli so se radi, peli, plesali in pilo se je novo vino.
Krst mošta
V nekaterih krajih Slovenije je potekal obred krsta mošta. Izbrali so botra in botro, ki sta držala sodček z moštom. Župnik je opravil šaljiv obred in mošt poimenoval z imenom. Nato so pokušali krščeni mošt in se veselo zabavali ob glasbi ter petju.
Miklavževanje
Miklavž je bil priljubljen praznik, ki je razveseljeval predvsem otroke. Na večer pred godom sv. Miklavža, 5. decembra, so po vaseh hodile miklavževe skupine. Miklavž je jezdil na konju, obdan z angelčki in parkeljni. Hodil je od hiše do hiše, pozdravljal otroke, jih spraševal, če so pridni, in jim delil darila.
Obdarovanje
Otroci so komaj čakali ta večer. Okrasili so košaro ali kakšno drugo posodo in jo postavili na okno, mizo ali klop pred hišo. Vanjo so dali seno in kakšno pismo za Miklavža. Zjutraj so v košari našli darila. Dobili so orehe, suho sadje, piškote, jabolka in podobno. Poredne otroke je namesto Miklavža obiskal parkelj in jim prinesel šibo.
Sklep
Praznovanja so nekoč pomenila vesel in sproščen čas druženja ter povezovanja ljudi. Ljudje so se ob praznikih zabavali in pozabili na vsakdanje skrbi. Ohranili so številne lepe šege in navade, ki so jih spremljale posebne jedi, pesmi in običaji. Čeprav se je marsikaj spremenilo, še vedno radi obujamo spomine na nekatere praznike iz preteklosti.
