Slovenski prazniki so pomemben del naše kulture in identitete. Od državnih praznikov do verskih praznikov, vsak praznik prinaša svoje tradicije, običaje in pomen. V tem priročniku bomo raziskali najpomembnejše slovenske praznike, njihov izvor in kako jih praznujemo danes.
Državni prazniki
Dan državnosti
Dan državnosti praznujemo 25. junija in obeležuje razglasitev samostojnosti Slovenije leta 1991. Na ta dan potekajo slovesnosti in parade, predsednik republike podeljuje odlikovanja, ljudje pa obiščejo sorodnike in prijatelje. Pomemben del praznovanja je tudi izobešanje slovenske zastave.
Dan reformacije
31. oktober je dan reformacije, ki obeležuje začetek reformacije na Slovenskem v 16. stoletju. Na ta dan potekajo slovesnosti v spomin na Primoža Trubarja, ki je zaslužen za prve slovenske knjige in prevode Svetega pisma. Praznik izpostavlja pomen verskih svoboščin.
Dan Rudolfa Maistra
23. november goduje general Rudolf Maister, poveljnik slovenskih enot, ki so leta 1918 zasedle Štajersko in jo priključile h Kraljevini SHS. Na ta dan se spominjamo Maistrove vloge pri združitvi slovenskih dežel.
Verski prazniki
Božič
Božič je največji krščanski praznik, ki obeležuje rojstvo Jezusa. Na Slovenskem ga praznujemo 24., 25. in 26. decembra. Za božič so značilne jaslice, božično drevo, polnočnica, božični koncerti in družinsko praznovanje ob bogati večerji.
Velika noč
Velika noč je največji krščanski praznik, ki obeležuje Jezusovo vstajenje od mrtvih. Praznujemo ga marca ali aprila, datum se spreminja. Zanjo so značilni pirhi, velikonočnice, blagoslov velikonočnih jedi in iskanje velikonočnih jajc.
Sveti Martin
God svetega Martina, zavetnika vinogradnikov in vinskih trt, praznujemo 11. novembra. Na ta dan potekajo martinovanja s pokušino mladega vina in peko martinovih gosk ali rač. Ponekod prirejajo sprevode konjenikov sv. Martina.
Ljudski prazniki in šege
Kurentovanje
Kurentovanje poteka vsako leto v februarju pred postnim časom. Gre za enega najbolj prepoznavnih slovenskih pustnih običajev, pri katerem sodelujejo zastrašujoče maske kurentov. Kurentovanja vključujejo sprevode, ples in veseljačenje.
Jurjevanje
Na jurjevo nedeljo, ki je najbližja 23. aprilu, potekajo številne ljudske šege, povezane s prihodom pomladi. Ena najbolj znanih je postavljanje mlaja, okrašene smreke, ki prinaša veselje, zdravje in rodovitnost.
Kresovanje
V noči na 24. junij potekajo kresovanja ob kresu, ki simbolizira sonce in svetlobo. Ljudje kurijo kresove, skačejo čez ogenj in iščejo šopke papirnatih rož – kresnice. Verujejo, da kres prinaša zdravje, lepoto in plodnost.
Kako praznovati slovenske praznike
Če želite doživeti pristen okus slovenskih praznikov, obiščite Slovenijo v času največjih praznovanj. Prisostvujte festivalom in koncertom ob državnih praznikih, okusite tradicionalne velikonočne jedi ali se pridružite veselemu vzdušju med kurentovanjem. Seznanite se z zgodbami in legendami, ki se skrivajo za našimi prazniki – tako boste lažje razumeli njihov pomen za Slovence.