Krompir je ena najpomembnejših poljščin na svetu. Gre za gomolj, ki zraste pod zemljo in vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine, vitamine in minerale. Krompir je osnovna sestavina številnih jedi po svetu. V Sloveniji ga uporabljamo za pripravo različnih jedi, kot so krompirjev golaž, pražen krompir, pire krompir in še veliko drugih.
Krompir izvira iz Južne Amerike, kjer so ga gojili že pred več kot 8000 leti. Danes ga gojijo povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Pri nas poznamo več vrst krompirja, ki se razlikujejo po okusu, videzu in primernosti za različne vrste priprav.
Zgodovina krompirja
Krompir izvira iz Andov v Južni Ameriki, kjer so ga Indiani gojili že pred 8000 do 10000 leti. Sprva so ga gojili le v višjih legah, v nižinah pa šele po prihodu Špancev v 16. stoletju. Ti so krompir v začetku 17. stoletja prinesli v Evropo. Sprva so ga gojili predvsem v vrtovih, kot okrasno rastlino.
Šele v 18. stoletju se je krompir začel širiti na polja in njive ter postajati pomembna poljščina. Najprej v Irskem, kjer je rešil ljudi pred lakoto. Od tam se je hitro razširil drugod po Evropi. V Slovenijo naj bi krompir prišel v drugi polovici 18. stoletja. Sprva so ga gojili le redki, večinoma duhovniki in graščaki. Šele v drugi polovici 19. stoletja je krompir postal splošno razširjena poljščina pri nas.
Danes je krompir četrta najpomembnejša poljščina na svetu (za koruzo, pšenico in rižem). Pridelamo več kot 300 milijonov ton krompirja letno. Največji pridelovalci so Rusija, Kitajska, Indija in Ukrajina. V Sloveniji letno pridelamo okoli 90 tisoč ton krompirja.
Vrste krompirja
Poznamo več kot 4000 sort krompirja po svetu. V Sloveniji gojimo predvsem naslednje vrste:
- Désirée – zelo priljubljena sorta, primerna za kuhanje in pečenje
- Agria – mokasta sorta za pomfrit in čips
- Red Anna – zgodnja sorta, ki hitro zori
- Marabel – krompir za solato
- Sante – krompir za pire
- Victoria – vsestranska sorta
- Kis – specialiteta z Bohinja
Sorte se med seboj razlikujejo po okusu, teksturi, vsebnosti škroba, zgodnosti in odpornosti proti boleznim. Nekatere so bolj primerne za kuhanje, druge za pečenje ali pomfrit. Pri izbiri ustrezne sorte je pomembno vedeti, za kakšno pripravo jo potrebujemo.
Sestava krompirja
Krompir vsebuje:
- Ogljikove hidrate – večinoma škrob, ki predstavlja 70-80% suhe snovi
- Beljakovine – okoli 2%
- Prehranske vlaknine – 2-3%
- Vitamine – predvsem vitamin C, pa tudi vitamina B6 in B1
- Minerale – kalij, fosfor, magnezij, železo
- Antioksidante – kot sta karotenoida lutein in zeaksantin
Krompir ima visoko energijsko vrednost, saj 100 g krompirja vsebuje okoli 77 kalorij. Je dober vir ogljikovih hidratov, ki nam dajejo energijo. Vsebuje tudi beljakovine, čeprav v manjših količinah. Zaradi vsebnosti vitaminov, mineralov in antioksidantov velja za zdravo živilo.
Krompir ne vsebuje glutena, zato je primeren tudi za ljudi s celiakijo. Prav tako ne vsebuje maščob in soli. Zato je lahko del zdrave in uravnotežene prehrane.
Shranjevanje krompirja
Krompir moramo shranjevati v temnem in hladnem prostoru, najbolje v kleti ali na podstrešju. Temperatura naj bo okoli 4-8 stopinj Celzija. Krompir naj ne bo izpostavljen sončni svetlobi, saj se v njej začne tvoriti strupeni alkaloid solanin.
Krompir shranjujemo nesumljen oziroma neočiščen. Če odstranimo lupino, bo hitreje vzklijal in se posušil. Pred uporabo krompir temeljito operemo in po potrebi olupimo. Gomolji naj bodo celo zimsko obdobje, spomladi pa jih moramo porabiti, saj začnejo vzklijevati.
Uporaba krompirja v kuhinji
Krompir lahko pripravimo na veliko načinov:
- Kuhan krompir – v slani vodi ali sopari
- Pražen krompir – ocvrt ali pečen v ponvi ali pečici
- Pomfrit in čips
- Pire krompir
- Krompirjev golaž in enolončnice
- Krompirjeva solata
- Krompirjevi njoki, krompirjeve cmoke
- Omake in juhe s krompirjem
Krompir se dobro poda k mesom, zelenjavi in omakam. Uporabimo ga lahko za vsakdanje obroke ali praznične jedi. Najbolj znane slovenske jedi s krompirjem so ajdovi žganci s praženim krompirjem in ocvrti krompirčki.
Zaključek
Krompir je v Sloveniji že stoletja pomembna poljščina. Uporabljamo ga za številne tradicionalne in vsakdanje jedi. Izbiramo lahko med različnimi domačimi sortami, primernimi za kuhanje, pečenje, pomfrit ali solato. Krompir je zdrava sestavina prehrane, saj vsebuje ogljikove hidrate, vitamine, minerale in vlaknine. Zato naj bo del uravnotežene prehrane vsakega Slovenca.
