Poroka istospolnih partnerjev je v Sloveniji legalizirana od leta 2017, ko je državni zbor sprejel zakon o partnerski zvezi in družinskih razmerjih istospolnih partnerjev. Ta zakon istospolnim partnerjem omogoča enake pravice in dolžnosti kot jih imajo raznospolni pari v zakonski zvezi, vključno s posvojitvijo otrok.
Kljub temu, da je zakonska podlaga za poroko istospolnih partnerjev postavljena, to še vedno ostaja občutljiva in kontroverzna tema v Sloveniji. V članku bomo raziskali zgodovino boja za pravice istospolnih partnerjev v Sloveniji, trenutno pravno ureditev, statistiko o številu istospolnih porok v zadnjih letih ter argumente podpornikov in nasprotnikov te pravice.
Zgodovina boja za pravice istospolnih partnerjev
Slovenija je bila ena izmed zadnjih držav v Evropski uniji, ki je legalizirala istospolne poroke. Boj aktivistov za enakopravnost istospolnih partnerjev se je pričel že v 90. letih prejšnjega stoletja, vendar je bilo potrebnih več kot 20 let, da je bil sprejet zakon, ki je istospolnim partnerjem dal enake pravice na področju družinskega življenja.
Ključni mejniki v boju za pravice:
- 1995 – Ustanovljena prva LGBT organizacija v Sloveniji – Magnus
- 2005 – Sprejet Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti
- 2011 – Referendum za razveljavitev zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti
- 2015 – Ustavno sodišče odloči, da mora Slovenija omogočiti istospolnim partnerjem možnost sklenitve zakonske zveze
- 2017 – Sprejem Zakona o partnerski zvezi in družinskih razmerjih istospolnih partnerjev
Kot vidimo, je bila pot do enakopravnosti istospolnih partnerjev na področju družinskega življenja dolga in naporna, polna političnih bojev in referendumov. Šele leta 2017 je Slovenija končno izpolnila standarde EU na področju pravic istospolnih partnerjev. 
Pravna ureditev istospolnih porok
Po sprejetju Zakona o partnerski zvezi in družinskih razmerjih istospolnih partnerjev leta 2017, so istospolni partnerji pridobili enake pravice na področju družinskega življenja kot raznospolni partnerji. To pomeni:
- Pravico do sklenitve zakonske zveze
- Pravico do skupnega posvojitve otroka
- Pravico do umetne oploditve za lezbijke
- Pravico do dedovanja, vzajemnega preživljanja in ostalih premoženjskih razmerij
Postopek sklenitve zakonske zveze za istospolne partnerje je enak kot za raznospolne partnerje. Potrebna je prijava na upravni enoti, kjer se določi datum poroke, temu pa sledi še formalni obred.
Statistika istospolnih porok
V prvem letu po uveljavitvi zakona (2018) je bilo v Sloveniji sklenjenih 39 istospolnih zakonskih zvez. To število se je v naslednjih letih povečevalo – leta 2019 je bilo sklenjenih že 56 istospolnih zakonov, leta 2020 pa 75.
Največ istospolnih porok (70%) je med moškimi pari. Poroke lezbijk predstavljajo 30% vseh istospolnih zakonskih zvez.
Število istospolnih porok sicer narašča, vendar še vedno predstavlja le majhen delež vseh sklenjenih zakonskih zvez. Leta 2020 je bilo v Sloveniji sklenjenih skupaj 13.555 zakonskih zvez, od tega 75 istospolnih.
Argumenti podpornikov istospolnih porok
Najpogostejši argumenti podpornikov uvedbe istospolnih porok so:
Enakopravnost
Istospolni posamezniki si zaslužijo enako obravnavo pred zakonom kot raznospolni. Prepoved istospolnih porok pomeni diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti.
Pozitivne posledice za družbo
Dovoljenje istospolnih porok ima pozitivne posledice za družbo, saj omogoča večjo socialno vključenost istospolnih parov in zmanjšuje homofobijo ter nestrpnost.
Pravica do družinskega življenja
Istospolni posamezniki imajo pravico ustvariti družino in vzgajati otroke, tako kot raznospolni. Prepoved istospolnih porok to pravico krši.
Sodobni standardi človekovih pravic
Dovoljenje istospolnih porok je del sodobnih standardov varovanja človekovih pravic, ki jih zagovarjajo mednarodne organizacije kot sta EU in OZN.
Argumenti nasprotnikov istospolnih porok
Najpogostejši argumenti nasprotnikov istospolnih porok so:
Tradicionalna družina
Istospolne poroke ogrožajo koncept tradicionalne družine, ki temelji na zvezi moškega in ženske. Dovoljenje istospolnih porok spreminja definicijo družine.
Verski argumenti
Nekatere verske institucije, predvsem Katoliška cerkev, nasprotujejo istospolnim porokam, saj naj bi bile v nasprotju z božjimi zapovedmi o zakonski zvezi med moškim in žensko.
Pravica otrok do matere in očeta
Otroci, posvojeni v istospolnih družinah nimajo pravice do matere in očeta. To ni v otrokovo korist.
Kot vidimo, argumenti za in proti odražajo globlje vrednotne in ideološke razlike v družbi glede konceptov družine, enakopravnosti ter vloge religije v javnem življenju.
Sklep
Kljub sprejetju zakona o istospolnih porokah ostaja to področje družbeno občutljivo in polarizira slovensko javnost. Na eni strani so zagovorniki človekovih pravic, ki istospolne poroke vidijo kot boj za enakopravnost in proti diskriminaciji, na drugi strani pa so konservativnejši krogi, ki takšne spremembe koncepta družine zavračajo.
Kakorkoli že, zakonska podlaga za istospolne poroke je postavljena in število teh porok iz leta v leto narašča. Prihodnost bo pokazala ali se bo Slovenija zmogla spoprijeti s to novo družbeno realnostjo ali bo ostala razdvojena in nestrpna do istospolnih družin.
