Skrajšan delovni čas starševstvo je ukrep, ki staršem omogoča lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Gre za to, da lahko starši otrok, mlajših od 6 let, ali otrok s posebnimi potrebami, mlajših od 18 let, delajo krajši delovni čas od polnega. S tem imajo več časa za nego, varstvo in vzgojo otrok.
Komu je namenjen skrajšan delovni čas?
Skrajšan delovni čas je namenjen:
- Materam ali očetom
- Posvojiteljicam ali posvojiteljem
- Osebam, ki skrbijo za otroka na podlagi izjave o varstvu in vzgoji otroka
Pogoj je, da gre za starše otrok:
- Mlajših od 6 let
- Ali otrok s posebnimi potrebami, mlajših od 18 let
Kako uveljaviti pravico do skrajšanega delovnega časa?
Če želite uveljaviti pravico do skrajšanega delovnega časa, morate delodajalcu predložiti:
- Vlogo za uveljavitev pravice
- Dokazila o starosti otroka oziroma otrokove posebne potrebe (npr. odločbo o usmeritvi)
Delodajalec mora delavcu omogočiti krajši delovni čas v obsegu najmanj polovice polnega delovnega časa. Natančneje, to pomeni najmanj 20 ur na teden, če je sicer polni delovni čas 40 ur na teden.
Kako dolgo lahko traja skrajšan delovni čas?
Starši lahko delajo krajši delovni čas:
- Do otrokovega 6. leta starosti
- Pri otrocih s posebnimi potrebami pa najdlje do 18. leta starosti
Seveda pa se starš in delodajalec lahko dogovorita tudi za daljše obdobje skrajšanega delovnega časa, če je to v interesu obeh strani.
Kakšne so pravice in obveznosti delavca na skrajšanem delovnem času?
Delavec na skrajšanem delovnem času ima enake pravice kot delavec, ki dela polni delovni čas. Razlika je le v tem, da so nekatere pravice (npr. letni dopust, regres) sorazmerne dejanskemu delovnemu času.
Delavec mora opraviti dogovorjeno količino dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Prav tako zanj veljajo enake obveznosti kot za delavce s polnim delovnim časom – spoštovanje delovnega časa, hišnega reda, navodil nadrejenih ipd.
Kakšne so pravice in obveznosti delodajalca?
Delodajalec mora delavcu, ki uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa iz razloga starševstva, to omogočiti. Delodajalec torej ne more zavrniti vloge za skrajšan delovni čas, če delavec izpolnjuje zakonske pogoje.
Delodajalec mora delavcu zagotoviti enake pravice kot delavcem, ki delajo poln delovni čas (sorazmerno delovnemu času).
Delodajalec lahko predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, kot jo predlaga delavec. Vendar pa se morata o končni razporeditvi dogovoriti sporazumno.
Kako vpliva skrajšan delovni čas na plačo in druge prejemke?
Osnovna plača in drugi prejemki iz delovnega razmerja (npr. regres, letni dopust) pri skrajšanem delovnem času pripadajo delavcu sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.
Na primer, če ima delavec sicer 40 urni delovni teden in plačo 1000 €, ob skrajšanju delovnega časa na 20 ur tedensko, mu pripada plača v višini 500 €.
Kako vpliva skrajšan delovni čas na pokojninsko dobo?
Obdobja skrajšanega delovnega časa zaradi starševskega varstva se v pokojninsko dobo vštevajo tako, kot če bi delavec delal polni delovni čas. Delavec torej ni prikrajšan pri pokojninski dobi, čeprav dejansko dela krajši delovni čas.
Kako vpliva skrajšan delovni čas na napredovanje in kariero?
Zakon o delovnih razmerjih določa, da odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta v obliki skrajšanega delovnega časa ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako ne sme biti podlaga za znižanje plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja ali za spremembo vrste dela delavca v škodo delavca.
Kljub temu pa je v praksi težko pričakovati, da bo delavec na skrajšanem delovnem času napredoval enako hitro kot sodelavci s polnim delovnim časom. Vsekakor pa skrajšan delovni čas ne bi smel biti ovira za nadaljnji strokovni razvoj in napredovanje delavca.
Sklep
Skrajšan delovni čas starševstvo prinaša številne prednosti tako za delavce kot za delodajalce. Delavcem omogoča lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, delodajalcem pa zadovoljnejše in bolj zavzete zaposlene. Čeprav imajo delavci na skrajšanem delovnem času nekatere pravice sorazmerno zmanjšane, jim zakonodaja zagotavlja enakopravno obravnavo na vseh ključnih področjih.
