Kaj je dopust in kako je urejen z zakonom
Dopust ali letni dopust je plačana odsotnost z dela, ki jo ima delavec pravico izkoristiti vsako leto. Dopust delavcu omogoča počitek in regeneracijo po enem letu dela.
Dopust ureja Zakon o delovnih razmerjih, ki določa minimalno število dni dopusta, ki jih mora delodajalec delavcu omogočiti. Minimalno število dni dopusta je odvisno od delovne dobe delavca:
- do 1 leta delovne dobe – najmanj 20 dni
- od 1 do 3 leta delovne dobe – najmanj 21 dni
- od 3 do 8 let delovne dobe – najmanj 23 dni
- od 8 do 15 let delovne dobe – najmanj 24 dni
- od 15 do 25 let delovne dobe – najmanj 26 dni
- nad 25 let delovne dobe – najmanj 28 dni
Delodajalci lahko v internih aktih podjetja ali v kolektivni pogodbi določijo tudi daljši dopust, kot ga predvideva zakon.
Kako se izračuna dolžina dopusta za posameznega delavca
Da izračunamo, koliko dni dopusta pripada posameznemu delavcu, moramo najprej preveriti:
- kolikšna je njegova delovna doba (delovna doba se računa od prve zaposlitve dalje)
- kaj pravi zakon o minimalnem dopustu glede na delovno dobo
- kaj morda predvideva interni akt podjetja ali kolektivna pogodba panoge glede dolžine dopusta
Nato izračunamo število delovnih dni v preteklem letu (odvisno od števila delovnih dni v tednu) in delavcu določimo ustrezno število dni dopusta.
Primer: delavec ima 13 let delovne dobe. Glede na zakon mu pripada 23 dni dopusta. Če je v preteklem letu delal 5 dni v tednu (torej okoli 260 dni), mu pripada 23 delovnih dni dopusta oziroma 4 tedne in 3 dni.
Kako se določi termin koriščenja dopusta
Delodajalec mora delavcu omogočiti izrabo dopusta v tekočem koledarskem letu. Delavec mora najmanj mesec dni pred želenim terminom obvestiti delodajalca, kdaj namerava izrabiti dopust.
Delodajalec lahko zavrne termin dopusta le iz utemeljenih razlogov, povezanih z delovnim procesom. Mora pa omogočiti izrabo vsaj 2 tedna skupaj v času od 1. junija do 1. oktobra.
Praviloma se pri določanju terminov dopusta upoštevajo potrebe delovnega procesa in želje delavcev. Prednost pri izbiri termina imajo delavci z manjšimi otroki, starejši delavci in delavci z daljšo delovno dobo v podjetju.
Če se delavec in delodajalec ne moreta sporazumeti o terminu, lahko delavec izrabi 2 tedna dopusta po lastni izbiri, preostanek pa določi delodajalec ob upoštevanju potreb delovnega procesa.
Izračun plačila za čas dopusta
Delavec ima za čas dopusta pravico do nadomestila plače v višini svoje povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred dopustom (oziroma manj, če ni delal tri mesece).
V osnovo za izračun povprečne plače se vštevajo vsi prejemki iz delovnega razmerja, torej osnovna plača, dodatki, nadomestila plače, nagrade in podobni prejemki.
Izračun poteka tako:
- Seštejemo bruto plačo delavca za zadnje 3 mesece
- Vsoto delimo s 3
- Dobimo povprečno mesečno bruto plačo delavca
- To znesek pomnožimo s številom delovnih dni dopusta delavca
- Dobimo bruto znesek, ki ga mora delodajalec izplačati delavcu za čas dopusta
Od tega zneska se obračunajo vsi predpisani prispevki in davki. Delavec prejme neto nadomestilo za čas dopusta.
Kaj se zgodi, če delavec dopusta ne izrabi
Delavec mora dopust načeloma izrabiti v tekočem koledarskem letu. Če ga iz utemeljenih razlogov ne more v celoti, lahko prenese največ 5 dni dopusta v naslednje leto. Ta dopust mora izrabiti najkasneje do 30. junija naslednje leto.
Preostanek neizrabljenega dopusta iz preteklega leta praviloma propade, razen če je delavec odsoten zaradi bolezni ali starševskega dopusta. V tem primeru lahko neizrabljeni dopust izrabi takoj po vrnitvi z bolniške oziroma starševskega dopusta.
Če pa dopusta delavec ne izrabi iz razlogov na strani delodajalca, mu mora biti omogočena izraba dopusta do konca naslednjega koledarskega leta.
Kako je z izplačilom dopusta ob prenehanju zaposlitve
Ob prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec delavcu izplačati tudi nadomestilo za morebitni neizrabljen letni dopust. Višina nadomestila se izračuna na enak način, kot če bi delavec koristil dopust – torej od njegove povprečne bruto plače zadnjih 3 mesecev.
Če je delavec v zadnjem letu delal pri več delodajalcih, mu vsak izmed njih izplača sorazmerni del nadomestila glede na čas, ki ga je delavec prebil pri njem.
Povzetek ključnih pravil pri obračunu dopusta
- Dolžina dopusta je odvisna od skupne delovne dobe delavca
- Delodajalec mora omogočiti izrabo dopusta v tekočem letu
- Delavec ima pravico do nadomestila v višini povprečne plače zadnjih treh mesecev
- Neizrabljen dopust se lahko prenese v naslednje leto, a ne več kot 5 dni
- Ob prenehanju zaposlitve se izplača nadomestilo za neizrabljen dopust
Z upoštevanjem teh pravil bosta tako delavec kot delodajalec zadovoljna z obračunom in koriščenjem letnega dopusta.
